LITMIR.BIZ

Скачать книгу

prehranska dopolnila, sem pa prepričana, da bi bil hvaležen, da si mislila nanj.”

      Medtem, ko so se oni trije za nekaj minut prepustili svojim mislim, se je Da ‘zbudila’.

      “Vam je uspelo domisliti se česa novega, ali naj jaz naštejem rešitve?”

      “Ne, tetka,” je priznala Wan, “Den je imel nekaj domiselnih idej, ki niso ravno izvedljive. Na žalost, so nam ostali zgolj predlogi, ki si nam jih dala pred nekaj urami.”

      “Da, tako sem tudi mislila, da boste to rekli, vendar, če sem popolnoma iskrena, ne gre za reševanje preproste težave. Tudi jaz nisem prišla do ničesar v svojih meditacijah, vendar je že precej pozno in postala sem utrujena, tako da bi prosila enega od vaju otrok, da me zapelje domov, da lahko vsi skupaj to prespimo?”

      Čakali so Dena, da se vrne, da bi lahko nekaj prigriznili, obšli so živali, se v izmenah stuširali in preživeli skupaj še zadnjih nekaj trenutkov dneva preden so se zgodaj odpravili spat, saj so bili vsi čustveno izčrpani. Vendar je bila dejanska resnica ta, da nihče izmed njih ni želel iti gor sam, medtem ko je zgoraj vampir, tako da jim je bilo ljubše, da gredo vsi skupaj.

      Wan ni želela niti spati z njim, vendar je čutila dolžnost, tako da je, kot najstarejša, s svečo v roki utirala pot otrokoma, ki sta se tresla skrivajoč za njo

      Ustavili so se ob zakonski postelji in strmeli. Heng je sedel vzravnano v postelji, njegova bleda koža in koralno rdeče oči so se svetili v temi.

      “Dober večer, družina!” je spregovoril z nizkim, mrtvaškim glasom.

      Oni trije so zlezli v svoje postelje, vendar niso umaknili pogleda s Henga, ki se ni niti za trenutek premaknil, le strmel je predse.

      1 3 PEE POB HENG

      Ko so se zjutraj zbudili, po tem ko so končno zaspali zaradi izčrpanosti, je bil Heng popolnoma pokrit z odejami in blazino čez glavo.

      Vsi so vstali in šli dol takoj ko so lahko, pri čemur so hitro smuknili mimo njegove postelje.

      “Uau, mati, si videla očeta sinoči?” je vprašal Den. “Njegove oči in njegova svetla koža so osvetlili prostor, ampak to so bile njegove oči, mar niso? Včasih so bile črne na belem kot naše, sedaj so pa rdeče na rozem… Zagotovo je to tako zaradi vse tiste krvi, predvidevam vsaj.”

      “Ne vem, dragi moj, ampak predvidevam, da imaš prav. Se spomniš, kako je tvoja tetka dobila kri?”

      “Da, mati, vendar jo bo bom vzel drugemu kozlu, da si lahko prejšnji opomore?”

      “Da, dobra zamisel, Den. Vsak dan uporabi drugega kozla za kri, Din pa lahko še naprej sledi svoji običajni molzni rutini. Zaenkrat naj bo vse kozje mleko za tvojega očeta, prav? On ga precej bolj potrebuje kot mi in ne želimo, da postane lačen sredi noči, mar ne?”

      “Ne, mati, zagotovo ne! Sinoči sem potreboval celo večnost, da sem lahko zaspal. Na smrt me je bilo strah, da se bo oče pričel sprehajati naokrog, da bo morda šel iskat kaj za pojest - ali koga.”

      “Zaenkrat naj te ne skrbijo takšne stvari, Den. Bližje sem kot ti, tako da se bo najprej spravil name, vendar, če zagledaš v njegovi postelji zgubano, brezkrvno gmoto kože, pojdi ven. Enako velja, če nekega jutra zagledaš četvero rdečih oči, ki strmijo vate izza našega komarnika.”

      “Kakopak, mati! Takoj grem po tisto kri. Kje je Din?”

      “Ne vem, morda je že začela. Ti se spravi na delo, jaz pa grem z motorjem po tetko Da – mislim, da bomo še naprej potrebovali nekaj pomoči s tvojim očetom. Ti in tvoja sestra počakajta, da se vrnem, preden gresta gor k njemu, prav?”

      “Da, mati, ne rabiš mi reči dvakrat, vendar, kako ravnati, če pride sem dol?”

      “Mislim, da ne bo… spal je, ko sem vstala iz postelje, v vsakem primeru prideva kmalu. Če vseeno vstane, mu zgolj dovolita, da vaju poljubi za dobro jutro.”

      Wan se je vrnila deset minut kasneje z Da, ki je sedela na svoji mizi in čakala na neogiben obisk nekoga iz Hengovega gospodinjstva. Ko sta se vrnili, Heng ni prišel dol. Din je zbrala mleko in Den je bil domala pripravljen.

      “Prav,” je rekla Da,“ zaenkrat priporočam mešanico kozjega mleka in krvi v razmerju 50-50 s čajno žličko bazilike, polovico koriandra in kapljico tega. Dobro premešajte in to je to. Dajte mu pol litra zjutraj in ravno toliko pred spanjem. To bi zaenkrat moralo zadostovati. Oh, in nikoli mu ne dajajte česna, to je zelo slabo za vampirje! Pojdimo sedaj gor k njemu.”

      “Preden gremo gor, tetka Da, ti moram povedati, da je večino noči presedel vzravnano v postelji, svetleč se kakor svetilnik z bledo poltjo in roza očmi z rdečimi zenicami. Oh, in ko je spregovoril z nami! O, moj Buda! Nikoli še nisem slišala ničesar podobnega. Rekel je ‘Dober večer, družina’ s takšnim nenavadnim, globokim glasom… bilo je res zastrašujoče.”

      “Nič ne de… pojdimo ga pogledat.”

      Šli so gor s svojo steklenico mlečnega napitka in vstopili v prostor. Vse naoknice so bile zaprte, tako da je bilo notri temno kot v rogu. Wan je ponovno stopila ven, vzela svečo iz svečnika, jo prižgala z vžigalnikom, ki je visel na vrvici v bližini in ponovno vstopila v prostor, da bi se pridružila Da, ki si je drznila približati se postelji, v kateri je spal Heng.

      Soj sveče ni razkril nič novega, tako da sta dami zvezali komarnik i sedli vsaka na svojo stran postelje. Wan je potegnila pregrinjalo in tam je ležal, na hrbtu, nag, z na široko razprtima rokama kot Jezus na križu, z odprtimi očmi, dvema globoko rdečima krogoma v roza mandljema na duhu podobni brezizrazni maski, njegove ustnice so bile kakor dve tanki progi okrog njegovih ust.

      Wan je vprašujoče pogledala Da, ki je preučevala svojega pacienta. Hrbtno stran roke je prislonila na njegovo čelo in ni je presenetilo, da je telesna enaka sobni temperaturi.

      “Kako si danes, Heng?” je vprašala njegova soproga.

      “Lačen… ne, žejen,” je dejal, pri čemer so besede bobnele iz njegovih ust kot grmijo skale z gora ob skalnem podoru.

      “Prav, dragi moj, vstani potem. Imava zate še nekaj tistega čudovitega mlečnega napitka.”

      Dami sta mu namestili blazine, mu pomagali sesti vzravnano in ga po tem pokrili z odejo. “Popij tole, dragi moj,” je rekla Wan, “ta okus ti je bil včeraj najbolj všeč.”

      Da je vlila nekaj v kozarec in vtaknila vanj slamico zanj. Heng je popil dva kozarca roza tekočine z zeleno zeliščno peno in zdelo se je, da ga je dvignilo. Vzravnal se je in pogledal naokrog kot da mu je to prvič.

      “Ti je všeč to, kaj, Heng?” je vprašala Da. “Vidim, da si sedaj veliko živahnejši kot si bil, ko sva prišli. Misliš, da boš danes lahko prišel dol? Sončna svetloba bi ti utegnila dobro deti… zgledaš malce bledo… nisi vajen ostajati v hiši, kajne?”

      Heng jo je pogledal kot bi govorila nek tuj jezik in nato pogledal še svojo soprogo.

      “Bi želel iti na stranišče, Heng? Minilo je kar nekaj časa, čutiš da je tam spodaj vse v redu? Bi šel sedaj na stranišče ali naj ti prinesem vedro sem gor?”

      “Da, dobra zamisel, rad bi šel dol na stranišče, ampak najprej bi še malo mlečnega napitka.”

      Ker nobena izmed žena ni vedela, koliko bi ga naj konzumiral, sta mu dovolili, da spije kolikor želi in Heng je popil cel liter.

      Da je sedla in opazovala, medtem ko mu je Wan pomagala, da se obleče. Ko je mlečni napitek pričel učinkovati, je Heng postal bolj aktiven.

      “Dajva potem, dragi, dajva te obleči in spraviti dol.”

      Dami sta ga prijeli vsaka pod eno roko in pomagali tresočemu možakarju na noge. Bil je kot kolo z majavim kolesom. Ko sta ga spravili ven, na stopniščni podest, se je malce zdrznil ob bleščeči svetlobi, kakor bi se vsak po tem, ko je dan in pol preživel v zatemnjenem prostoru. Den in Din

Скачать книгу