Zavrnjeni - Owen Jones

Скачать книгу

/>

      1 ZAVRNJENI

      Humoristična zgodba o sodobni vampirski družini

      avtorja

      1 Owena Jonesa

      Prevajalec:

      1 Irvana Ramadani

      Avtorske pravice © Owen Jones, 24. julij 2021

      Pravica Owena Jonesa, da se identificira kot avtor tega dela je bila ugotovljena v skladu z oddelkoma 77 in 78 Zakona o avtorskih pravicah, modelih in patentih iz leta 1988. Moralna pravica avtorja je bila ugotovljena.

      To je delo fikcije, osebe in dogodki so bodisi plod avtorjeve domišljije bodisi so uporabljeni na povsem domišljijski način. Nekateri kraji so lahko resnični, vendar so dogodki izmišljeni.

      Založba:

      Megan Publishing Services

       http:meganthemisconception.com

      Vse pravice pridržane.

      1 POSVETILO

      Knjiga je posvečena mojima prijateljema, lordu Davidu Prosserju in Murrayju Bromleyju, ki sta meni in moji tajski družini leta 2013 pomagala bolj, kot se bosta kadarkoli zavedala.

      Karma bo vsakomur povrnila na pravičen način.

      1  VSEBINA

       1 Stiska gospoda Leeja

       2 Dilema družine Lee

       3 Pee Pob Heng

       4 Pot do okrevanja

       5 Je človek? Je ptič?

       6 Heng se vrača na delo

       7 Heng dopolni svojo prehrano

       8 Hengovi eksperimenti

       9 Hišni gosti

      10 Nov družinski posel

      11 Hipi pot

      12 Prekinitev

      13 Batman in Batmanka

      14 Skupnost netopirjev se povečuje

      15 Prvi svet netopirjev

       Slovar

       Tiger Lily iz Bangkoka

       O avtorju

      Kontaktirajte me prek:

       http://facebook.com/angunjones

       http://twitter.com/lekwilliams

       [email protected]

       http://owencerijones.com

      Za notranje informacije o knjigah in pisanjih Owena Jonesa

      se naročite na naše glasilo za notranje informacije

      z vnosom vašega elektronskega naslova na:

       http://meganthemisconception.com

      1 1 STISKA GOSPODA LEEJA

      Gospod Lee oziroma starec Lee, kakor je bil znan lokalno, se je tedne počutil nenavadno, in ker je bila lokalna skupnost tako majhna in izolirana, so vsi ostali v okolici tudi vedeli za to. Šel je poiskat nasvet lokalne zdravnice, ene tistih stare šole, ne sodobne zdravnice, in ona mu je rekla, da njegova telesna temperatura ni bila v ravnovesju, ker je nekaj vplivalo na njegovo kri.

      Ženska, lokalna šamanka, tetka gospoda Leeja, dejansko še vedno ni bila čisto prepričana glede vzroka, vendar je bila obljubila, da bo vedela v približno štiriindvajsetih urah, če bo pustil par vzorcev, da jih ona preuči, in prišel nazaj, ko bo poslala ponj. Šamanka je gospodu Leeju izročila grudo mahu in kamen.

      Vedel je, kaj mu je storiti, ker je to počel že prej, zato je uriniral na mah in po globinskem čiščenju grla pljunil na kamen. Slovesno ji ju je izročil nazaj, in previdno, da ju ne bi dotaknila z njenimi golimi rokami, da ju ne bi kontaminirala, ju je ločeno zavila v kose bananinega lista, da bi ohranila njuno vlago čim dlje, kot je mogoče.

      “Daj jima kakšen dan, da zgnijeta in se posušita, potem si ju bom dobro ogledala in videla, kaj je narobe s teboj.”

      “Hvala ti, tetka Da, mislim, šamanka Da. Čakal bom tvoj klic in se vrnil nemudoma, ko me pokličeš.”

      “Počakaj tam, fant moj, nisem še končala s teboj.”

      Da se je obrnila, da bi segla po nečem za seboj in vzela s police lončeno posodo. Odčepila jo je, naredila dva požirka in po tem pljunila zadnjega povsod po starcu Leeju. Medtem ko je Da izgovarjala molitev svojim bogovom, je gospod Lee razmišljal, da je pozabila na ‘čiščenje’ - sovražil je, da kdorkoli pljuva po njemu, še posebej stare gospe z gnilimi zobmi.

      “Ta alkoholni sprej in molitev ti bosta pomagala prebroditi tole, dokler te ne bova lahko ustrezno uredila,” mu je zagotovila.

      Šamanka Da je vstala iz njenega položaja polnega lotosa na zemeljska tla svojega zdravstvenega svetišča, položila roko okoli nečakovega ramena in ga pospremila ven, med hojo zvijajoč cigareto.

      Ko sta bila enkrat zunaj, jo je prižgala, potegnila globok dim in občutila, kako ji dim polni pljuča. “Kako so tista tvoja žena in tvoja ljubka otroka?”

      “Oh, dobro so, tetka Da, ampak malce zaskrbljeni za moje zdravje. Že nekaj časa se počutim malo slabše, pa še nikoli v celem življenju nisem bil bolan, kot veš.”

      “Ne, mi, Leeji, smo močni ljudje. Tvoj oče, moj dragi brat, bi še zmeraj bil zdrav, če ne bi umrl zaradi gripe. Bil je močan kot bivol. Zelo si mu podoben, le da on nikoli ni bil ustreljen. Mislim, da te je to dohitelo, tista jenkijevska krogla.”

      Gospod Lee je dal to skozi že nekaj stokrat prej, vendar ni mogel zmagati v razpravi, zato je samo prikimal, izročil svoji tetki petdeset bahtov in se odpravil domov, na kmetijo, ki je bila od vasi oddaljena zgolj nekaj sto metrov.

      Ker se je že bolje počutil, je nadaljeval z živahnim tempom v poskusu, da bi to vsem dokazal.

      Starec Lee je svoji starodavni tetki Da popolnoma zaupal, kakor tudi vsi ostali v njihovi skupnosti, ki je bila sestavljena iz majhne vasi z okoli petsto hišami in nekaj ducati okoliških kmetij. Njegova tetka Da je prevzela vlogo vaškega šamana, ko je bil še fant, in ostal je le še kakšen ducat ljudi, ki so se morda še lahko spominjali njenega predhodnika. Nikoli niso imeli svojega zdravnika z univerzitetno izobrazbo.

      To ni pomenilo, da vaščani niso imeli dostopa do zdravnika, vendar jih je bilo zgolj nekaj, pa še ti so bili oddaljeni – najbližji stalni zdravnik je bil ‘v mestu’, petinsedemdeset kilometrov proč in ni bilo avtobusov, taksijev ali vlakov v gorah, kjer so živeli, v samem zgornjem severnovzhodnem kotu Tajske. Poleg tega so bili zdravniki dragi in predpisovali so draga zdravila, zaradi česar so vsi predvidevali, da služijo visoke provizije. Obstajala je tudi klinika nekaj vasi vstran, kjer sta bila zaposlena zgolj ena medicinska sestra s polnim delovnim časom in krožeči zdravnik, ki je tam delal s skrajšanim delovnim časom, en dan na vsakih štirinajst dni.

      Vaščani, kot je bil gospod Lee, so menili, da so najbrž v redu za bogate meščane, vendar njim podobnim niso kaj prida uporabni. Kako bi lahko kmet vzel en cel prosti dan in najel nekoga drugega z avtomobilom, ki bi ga nadomestil, da bi šel k zdravniku? Če bi sploh lahko našel nekoga z avtomobilom, čeprav je bilo nekaj starih traktorjev v krogu približno desetih kilometrov.

      Ne, si je mislil, njegova stara tetka je bila dovolj dobra za vse druge in dovolj dobra zanj in poleg tega ni pustila umreti nikogar, čigar čas še ni prišel,

Скачать книгу